Glasbeno društvo SAKSOFONIJA, (v nadaljnjem besedilu društvo) na prostovoljni osnovi združuje glasbenike, glasbene pedagoge in ljubitelje glasbe, ki se v Sloveniji želijo z njo ukvarjati in prispevati k njenemu razvoju.
2. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Ljubljani, Rozmanova ulica 8.
3. člen
Društvo ima svoj pečat, ki je pravokotne oblike. Pečat vsebuje naslednje podatke: ime in sedež društva (Glasbeno društvo Saksofonija, Rozmanova ulica 8, 1000 Ljubljana).
4. člen
Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na kulturnem področju in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti.
Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.
5. člen
Delo društva in njegovih organov je javno.
Društvo svoje člane obvešča: - s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva, - prek društvenega glasila, če ga izdaja, - prek sredstev javnega obveščanja.
Širšo javnost o svojem delu društvo obvešča tako, da so seje organov društva javne, da nanje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike medijev, da organizira tiskovne konference in okrogle mize.
V primeru, da predsedstvo društva tako odloči, so seje društva lahko tudi zaprtega tipa.
Za zagotovitev javnosti dela in točnega informiranja o delu društva je odgovoren predsednik društva.
II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA
6. člen
Namen in cilji društva so: - sodelovanje z organizacijami in institucijami, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z glasbo oziroma s kulturo; - prizadevanje za visoko strokovno raven dela društva; - seznanjanje članov in slovenske javnosti o problemih in napredku na področju delovanja društva; - spodbujanje strokovnega izpopolnjevanja članov društva in zavzemanje za štipendiranje in izmenjavo strokovnjakov doma in v tujini; - seznanjanje članov in slovenske javnosti z dosežki svetovne glasbene literature; - izvajanje glasbenih del vseh obdobij, s posebnim poudarkom na sodobnih delih slovenskih in tujih avtorjev; - izdajanje glasbenih del domačih in tujih avtorjev na različnih medijih, v skladu s predpisi; - spodbujanje nastanka novih glasbenih del tako doma kot v tujini; - vzdrževanje stikov s sorodnimi organizacijami v tujini.
7. člen
Društvo svoj namen in cilje uresničuje na naslednje načine: - skrbi za dvig strokovnega znanja svojih članov; - pripravlja in organizira glasbene prireditve v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja; - organizira strokovne ekskurzije, delavnice, seminarje, simpozije, tečaje ipd. za potrebe društva; - izdaja za slovenski kulturni prostor pomembna glasbena dela na različnih nosilcih zvoka v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja; - izdaja strokovne publikacije, v skladu s predpisi; - naroča nova dela pri slovenskih in tujih skladateljih; - zbira in hrani dokumentacijo domačih in tujih glasbenih dogodkov; - obravnava aktualna vprašanja slovenske glasbe; - izmenjuje informacije s področja muziciranja; - posreduje podatke o slovenski glasbeni dejavnosti zainteresiranim organizacijam iz tujine; - predlaga kandidate za različne nagrade in priznanja.
III. ČLANSTVO
8. člen
Društvo ima redne in častne člane ter simpatizerje.
Redni član društva lahko postane vsak, ki se ukvarja z glasbo ali je kako drugače povezan s tem področjem. Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član društva, mora predsedstvu predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva, se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva in plačal članarino. Član društva lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj državljan.
Naziv častnega člana lahko dobi član ali nečlan društva, ki ima velike zasluge za razvoj in uspešno delo društva ali pa ima nasploh velike zasluge za razvoj glasbe v slovenskem kulturnem prostoru.
Simpatizerji so lahko fizične ali pravne osebe, ki jih zanima delo društva in ki društvu želijo materialno, moralno ali kako drugače pomagati. Kdor želi postati simpatizer društva, mora predsedstvu predložiti izjavo, v kateri izrazi željo postati simpatizer ter se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva.
9. člen
Pravice rednih članov so: - da volijo in so izvoljeni v organe društva; - da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva; - da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu; - da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva; - da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter z njegovim finančno materialnim poslovanjem.
Častni člani društva in simpatizerji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah skupščine, nimajo pa pravice odločanja.
Dolžnosti rednih članov so: - da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva; - da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva; - da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi skupščina društva; - da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje dogovorjenih skupnih nalog; - da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane društva; - da varujejo ugled društva.
10. člen
Članstvo v društvu preneha: - s prostovoljnim izstopom, - s črtanjem, - s smrtjo.
Član prostovoljno izstopi iz društva, če predsedniku pošlje pisno izjavo o izstopu.
Člana črta iz članstva predsedstvo, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu ali ne spoštuje določil statuta.
IV. ORGANI DRUŠTVA
11. člen
Organa društva sta: - skupščina in - predsedstvo.
12. člen
Skupščina
Skupščina je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani.
Skupščina je lahko redna ali izredna. Redno skupščino sklicuje predsedstvo enkrat letno. Izredna skupščina pa se skliče po sklepu predsedstva ali na zahtevo 1/3 članov društva. Predsedstvo je dolžno sklicati izredno skupščino v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če predsedstvo izredne skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredna skupščina sklepa le o zadevi, za katero je bila sklicana.
13. člen
O sklicu skupščine in o predloženem dnevnem redu morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 7 dni pred sklicem.
Skupščina je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica članov.
Če skupščina ni sklepčna, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je skupščina sklepčna, če je prisotnih najmanj 5 članov.
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne. Skupščina sklepa z večino glasov prisotnih članov.
Kadar se odloča o spremembi oz. dopolnitvi temeljnega akta (statuta) ter o prenehanju društva, mora za spremembo glasovati več kot polovica članov društva.
14. člen
Naloge skupščine so, da: - sklepa o dnevnem redu; - sprejema in spreminja statut ter druge akte društva po pravilih določenih v 13. členu; - sprejema program dela društva; - sprejema finančni načrt in zaključni račun; - izvaja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva; - voli in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika ter člane predsedstva; - odloča o višini članarine; - odloča o pritožbah zoper sklepe predsedstva; - odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami; - odloča o pritožbi člana, ki ga je predsedstvo črtalo iz članstva; - odloča o drugih zahtevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva; - odloča o nakupu in prodaji nepremičnin; - sklepa o prenehanju društva.
Posamezni predlogi za razpravo morajo biti v pisni obliki poslani predsedstvu najmanj 4 dni pred sklicem.
O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovitelja.
15. člen
Predsedstvo
Predsedstvo je izvršilni organ skupščine, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela in vodi delo društva med dvema skupščinama po programu in sklepih sprejetih na skupščini. Predsedstvo je za svoje delo odgovorno skupščini. Predsedstvo šteje 3 člane. Sestavljajo ga predsednik, tajnik in blagajnik. Predsedstvo se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Mandatna doba članov predsedstva je 3 leta.
16. člen
Naloge predsedstva so: - sklicuje skupščino, - skrbi za izvrševanje programa dela društva, - pripravlja predloge aktov društva, - pripravi predlog finančnega načrta in zaključnega računa, - skrbi za finančno in materialno poslovanje društva, - upravlja s premoženjem društva, - uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži skupščina.
17. člen
Predsedstvo dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa tajnik društva.
Predsedstvo je sklepčno, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.
Predsedstvo lahko za izvajanje nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisij določi predsedstvo. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne predsedstvu. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu komisije zunanje sodelavce.
18. člen
Predsednik društva
Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.
Predsednik društva je hkrati tudi predsednik predsedstva in ga izvoli skupščina za dobo 3 let.
Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren predsedstvu in skupščini.
V času njegove odsotnosti predsednika nadomešča tajnik.
19. člen
Tajnik društva
Za opravljanje strokovno tehničnega dela in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva, ki ga izvoli skupščina za dobo 3 let. Za svoje delo je odgovoren skupščini.
V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA
20. člen
Viri dohodkov so: - članarine, - darila, volila, - dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic, - prispevki sponzorjev, - javna sredstva, - drugi viri.
Če društvo pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.
21. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in finančnimi načrti, ki jih sprejema skupščina. Na redni skupščini člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.
22. člen
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik ali tajnik.
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu s računovodskimi standardi za društva.
Društvo ima svoj poslovni račun pri Novi ljubljanski banki d.d. v Ljubljani.
23. člen
Delo blagajnika je javno.
Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo ter poslovanje društva.
Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.
24. člen
Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisana v inventarno knjigo.
Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa predsedstva. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa skupščine.
VI. PRENEHANJE DRUŠTVA
25. člen
Društvo lahko preneha: - po sklepu skupščine, - po samem zakonu. V primeru prenehanja društva preide premoženje po poravnavi vseh obveznosti Društvu slovenskih skladateljev.
Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
26. člen
Ta statut je bil sprejet na skupščini Glasbenega društva Saksofonija dne 19.2.2009 in začne veljati z dnem, ko se statut društva vpiše v register društev pri Upravni enoti Ljubljana. S tem preneha veljati Statut Glasbenega društva Saksofonija, ki je bil sprejet dne 12.1.2002 in registriran dne 27.3.2002 pod številko 2/05-05-02001-67/2002.
